Fashion's Us

Neslišnih vampirskih korakov je sledila temačnim ulicam do svetlejšega središča mesta mesta kjer je kljub prvotni nameri sklenila obiskati veleblagovnico. Sprehajale se je mimo osvetljenih izložb ter le nekatere bežno ošinila s pogledom drugim pa ni posvetila niti toliko pozornosti. Tolikokrat je že bila tu, da je točno vedela kaj bo našla v kateri izmed trgovin in zatorej je imela nekaj svojih v katerih je vedno kupovala. Na žalost je bila večina izmed teh tudi precej dragih a s tem se ni obremenjevala. Zakorakala je v eno svojih ljubših. Tu so bile obleke zelo elegantne a hkrati so bile tudi precej izzivalne. Bile so predvsem v rbeči, črni ter temnejših odtenkih modre. Hodila je med stojali ter si ogledovala oblečila. Ni pričakovala, da bo srečala koga sebi podobnega... A nikdar ne veš.

[Alexa Nikdar se ne ve kdaj te bo prineslo mimo...]

Alex je ravno prišla z lova in je ugotovila, da si je s krvjo pošpricala še eno izmed svojih že tako redkih majic. Takoj, ko si je našla drugo čisto majico se je odpravila v trgovino, saj ni imela namena hoditi naokoli s krvavimi majicami in zato jih je potrebovala več. S tihimi koraki je prišla do trgovine Fashion's Us in brez razmišljanja vstopila. Takoj, ko je vstopila je do nje prišel neke vrste vonj po krvi, ki ga je vedno začutila, ko je bila v istem prostoru z ljudmi. Hitro je odšla proč od drugih strank in upala je, da je ne bo nobena prodajalka ogovorila, saj je bila prepričana, da bi se težko zadržala, če bi bila kri preblizu.
Opazovala je police in se zraven izmikala drugim strankam v trgovini. Malo je pogledala po trgovini in zagledala Beatrice. Veselo je odšla do nje in jo s prisrčnim in veselim glasom pozdravila: "Živjo, Beatrice. Je tudi tebi zmanjkalo oblek ali pa si se samo odločila, da hočeš iti malo po nakupih?" jo je veselo vprašala, saj se je počutila bolje če je vedela, da je kakšen vampir blizu. Opazovala je Beatrice in se spomnila, da je imela Beatrice dokaj krvavo preteklost, a Alex se to ni zdelo tako grozno, saj je ugotovila, da se je krvi zelo težko upreti.

((In je prišla ))

((VIdiš kakšno srečo mam js... Kakorkoli grem je kdo tam da me zabava. ))

Tudi Bea je zavohala kri a se s tem ni pretirano ubadala. Z leti se je naučila brzdati in sedaj ji to več ni predstavljalo napora. Še ko je morila je to počela zgolj iz užitka... ali lakote. Pri premišljevanju, če naj pomeri neko kratko večerno obleko jo je nekdo zmotil.
"Živjo Alexa!" je bila vesela družbe.
"Lepo te je videti... Po vsem tem času." Skušala se je spomniti kdaj je nazadnje govorila s prijateljico.
"Hmm... Zmankalo mi jih ravno ni." Zasmejala se je ter razkrila popolne snežno bele zobe, ki so se v soju trgovinskih luči nekoliko zlovešče zableščali.
"Glede na to koliko časa preživim v tej trgovini bi bilo to nadvse nenavadno. Bolj bi rekla, da mi je bilo nekoliko dolgčas... Pa tudi, no, nameravala sem obiskati opero, saj veš, malo kulture ne škodi, pa bi potrebovala kaj novega..."

"Ja, res je minilo že veliko časa." je zamišljeno prikimala Alex in se nasmehnila, Bea je bila ena izmed vampirjev družine Sain in vedela je, da so oni že bolj navajeni na vampirsko življenje, medtem, ko se je sama komaj upirala, da ni koga napadla.
"Srečna ti. Jaz sem si pa uničila še eno izmed zadnjih majic, ker sem še vedno malo nespretna glede krvi." je rekla s tihim glasom, da je ni mogel slišati nihče razen Bee. "No, imam pa res srečo: prvič po dolgem času grem v trgovino in takoj srečam tebe." se je nato veselo nasmehnila in tudi sama pokazala popolne bele zobe.
"Opera?" je navdušeno vprašala, nato pa se je njen obraz malo zmračil: "Ne, jaz pa ne bi mogla iti v opero, ker bi potrebovala dva naše vrste za zraven, enega na vsaki strani in po možnosti še koga spredaj in zadaj, ker je tam res veliko ljudi..." je tiho rekla in si medtem ogledala eno izmed majic. Bila je črne barve, ravno pravšnja, saj je ne bi mogla tako hitro uničiti.

((Shoping time ))

"Ja veliko časa..." je prikimavala medtem ko je še kar razmišljala o nakupu oblekice.
"Nič čudnega, tudi sama sem bila na začetku nekoliko nespretna..." Zamišljena je z obleko, ki jo je ravnokar snela z obešalnika za trenutek otrpnila. Spominjala se je namreč svoje preteklosti.
"Že dolgo nisi bila v trgovini?" Se je začudila.
"Jaz sem tu velikokrat... pomankanje pustolovščin, zabave in ljubezni.... Pasem dolgčas bi se reklo." Nato pa tiše nekoliko v šali dodala:
"Kaj bi dala, da bi si lahko privoščila kakšnega čednega prodajalca," namuznila se je,
"Za predjed. Nato pa bi si privoščila kaj slestnejšega." Zahahljala se je. Nato pa zmajujoč z glavo dokončala misel:
"A Mike ne bi bil preveč srečen, če bi si privoščila okusno večerjo..."
"Ah daj no!" Je spodbujala prijateljico, ko je le ta rekla, da ne more v opero.
"Nič ne bo narobe! Jaz bom pazila nate! Pazila bom, da boš pridna punčka in ne boš nikogar ljubkovalno pogrickljala." Se je temačno zahahljala. Manjkala je je druužba in res si je želela, da bi šla Alexa z njo, če je že Mike ni maral.

Julia je vstopila v trgovino Fashion'Us in povohala. Začutila je vonj po mnogih ljudeh in dveh vampirkah. Ker je izjemno sovražila vampirje se je raje oddaljila od njiju, saj ni hotela pred nič kaj slutečimi ljudmi zaigrati krvav scenarij. Odpravila se je do kota, kjer so bila zbrana oblačila bele barve. Tisti dan je imela oblečeno črno srajčko in rdeče hlače, okoli oči pa je imela črno obrobo. Za nakit si je izbrala črne uhane in rdečo verižico. Ogledovala si je bele pletene majice, ko je nekdo prišel do nje.

(Katy.)

(Zakaj ste si izbrale ravno to temo? Tukaj sva že midve z Alexo.)

((Da se nas tu čim več baše! )

@Beatrice

Alex je razumno pokimala: "Ja, težko se je navaditi, ampak še huje se je upirati žeji. Danes sem ubila enega jelena, pa se mi zdi, da sem še vedno lačna." je obupano rekla in nato pogledala enega izmed prodajalcev.
"V trgovine raje ne hodim, preveč ljudi. Preveč krvi. Preveč skušnjav." je žalostno odvrnila Alex in zavzdihnila, prodajalec jima je bil nevarno blizu, saj je sedaj razločno lahko čutila klic njegove krvi.
"Predjed se približuje." se je temačno nasmehnila in nevede se je ozrla k prodajacu, saj je bil klic krvi tako močen, da je vedela, da se ne bo mogla več dolgo upirati. Mišice so se ji napele in hotela je skočiti, saj je bil prodajalec očino preblizu, a takrat so se odprla vrata in veter je notri zapihal oster vonj. Vonj po volkodlakih. Obrnila je glavo in zagledala, da je eden izmed volkodlakov ravno vstopil. Bila je Julia, Jamesova sestra. Obrnila se je proč od nje in zopet pogledala Beo. Upala je, da ne bo prišlo do spopada, saj se niso smeli razkrinkati in James ji ne bi odpustil, če bi ubila njegovo sestro.
"Ja, Miku ne smeš tega narediti." malo bolje je pogledala Beo in nato priprla oči: "Saj ti ni prirasel k srcu?" nato pa se je nasmehnila, seveda, kako da tega ni že prej opazila? Bea je zadnje čase skoraj oboževala Mika, se je res tako ogrela zanj?
"Res bi rada šla, a ko izgubim kontrolo me je težko ustaviti." se je opravičujoče nasmehnila in nato malo razmislila koga bi bolj prizadela, če bi koga ubila. Jamesa ali Chrisa? "Saj mogoče boš našla še koga, da gre zraven." se je nasmehnila, nato pa se je malce namuznila: "Mogoče Mika?" pričakujoče je gledala Beo in čakala, kaj ji bo odvrnila.

((Saj se lahko malo bašemo ))

V roke je vzela par majic in bele hlače ter se odpravila proti kabini za preoblačenje. Takrat je na sebi začutila pogled in ozrla se je. nihče je ni gledal, nihče ni zrl proti njej. Vendar je bila prepričana, da jo je nekdo pogledal. Zazrla se je v vampirke in v njej je zavrela kri. Tako rada bi se pognala na njiju, vendar se je zadrževala. Ni hotela razkriti svoje idnetitete pred ljudmi, sploh pa sta bili vampirki dve in bi jo z lahkoto premagale. Vstopila je v kabino ter si pomerila majice in hlače. Izstopila je iz garderobe ter se odločila kupiti črno majčko, belo pleteno jopico in bele hlače. Odpravila se je proti pultu in začutila roko, ki jo je zagrabila za roko in ozrla se je.

(Katy!)

(PA nič. Zakaj ne nardiš opisa?)

Julia se je odpravila do pulta ter plačala obleke. Ozrla se je k vampirkama ter si njune poteze zapomnila. Obrnila je glavo, da ji je zavesa las zakrila obraz. Ni hotela, da si zapomnejo njene poteze, saj so zagotovo opazile, da ju je gledala. Z vračko oblek se je odpravila ven iz trgovine.

(Vem ful kratek post. S kom pa naj si zdej pišem? Ej Aleks, kaj js bom še dolgo novinec?)

"Danes si jedla?" je vprašala začudena, saj se ji ni zdela niti malo sita.
"No vsekakor se ti vidi, da te kri jelena ni potešila... Sicer pa mi ni jasno kako to, da ti ni dolgočasno pobijanje rastlinojedcev.." Se je zamislila ter se spominjala užitka ob zadnem lovu in občutka potešenosti, ki ji ga je ta, vsaj za nekaj časa, dal.
"Res no, poskusi z zvermi. Če se nekoliko bolj zabavaš pri zasledovanju, te, vsaj za nekaj časa, mine ta prekleta žeja po krvi." Razumela je, da je za Alexo v trgovini precej mučno a sama trenutno ni občutila nobone lakote.
"Mislim, da sem se sama znebila tega težavnega brzdanja same sebe, že na čistem začetku... Vsaj v nekem pogledu je moj vampirski pričetek dober..." je trpko dodala. Ni bila prepričana, da je Alexa razumela njeno nepovezano izpovedovanje a bilo ji je tako rekoč vseeno. Ta zadnji del je rekla tako rekoč le zase. Opazila je kako se je Alexa skoraj pognala na enega ljudi v bližini in pripravljala se je, da jo ustavi, če bi bilo potrebno, a tedaj je zavonjala nekaj drugega. V trgovine je namreč vstopila volkodlakinja. Hitro jo je očinila ter si v spomin utisnila njene poteze ter jo označila kot morebitno sovražnico. V nekaterih rečeh so bili vampirji boljši od volkodlakov in hitrost je bila gotovo ena izmed njih. Volkodlakinjo je tako na hitro preučila, da se ta tega sploh ni mogla zavedati. Lahko bi se, a za to bi morala biti v volčji podobi. Bea se sama ni skrivala, naj ve kdo je. Naj jo pozna. Ni ji bilo mar. Posvetila se je Alexi. Volkodlaki je niso zanimali kajti do njih ni občutila sovraštva. Le branila se je, če se jo je kateri odločil napasti..
"Ne, ne... Miku tega res ne bom naredila," se je zahihitala,
"Da mi je prirasel k srcu?" Je zgrožena vprašala.
"Nikakor!" Stresla se je, čeprav je v Alexinih besedah čutila resnico. njeno stanje je bilo že bolestno. Naravnost oboževala je Mika.
"No ja... Mogoče ga bom pa res povabila." je namrščeno dodala. Že sedaj se je bala njegovega odziva. Kaj če jo bo zgolj zaničljivo pogledal?

"Ja, sem jedla in to pred kratakim. Pravzaprav, ravnokar." je obupano potožila Alex, saj je čutila, da postaja njena žeja vedno manj znosna. "Saj ponavadi lovim zveri, ampak danes se mi je mudilo in sem ujela prvo žival, ki sem jo zagledala." je razložila Alex in se šibko nasmehnila. Nehala je dihati, saj ni hotela vase sprejemati še več vonja krvi. Upala je, da je nihče ne bo od blizu pogledal, saj bi mislili, da je kaj narobe z njo.
"Ja, znebila si se tega tako, da si bila neprestano sita." se je namuznila Alex in nato dodala: "Zdaj mi gre že veliko boljše, kri me vabi samo takrat, ko sem malce lačna in še zdaj se lahko upiram želji. Pa čeprav težko." je sproščeno in mirno dejala.
Pogledala je proti volkodlakinji, ki je odšla iz trgovine in se nasmehnila, nič se ni zgodilo. Nobenega spopada ni bilo in ni se ji bilo treba bati za Julio. Pogledala je Beo in vedela je, da se ji na obrazu zrcali olajšanje, zato se je hitro zbrala in si nadela prijazen obraz.
"Ja, drugače bi te lastnoročno zadavil. Ne, čakaj; Razkosal in zažgal, če se pravilno izrazim." se je namuznila Alex, saj je bil to edini način, da bubiješ vampirja in to je neprestano pozabljala.
"Malce ti je pa že prirasel k srcu, saj si ga prej dobesedno sovražila." se je nasmehnila Alex in ni si mogla kaj, da ni razmišljala, če Bea kaj čuti do Mika, ker se je tako odzvala. Bala se je, da bi Bea kaj začela spraševati o Chrisu ali Jamesu, saj sama ni vedela kako natančno bi se odzvala na njene besede.
"Ja povabi ga, saj te ne bo zavrnil, ker se bo bal, da boš koga pojedla. Ups, popila." se je zasmejala Alex.

"Simaš sreče s sitostjo, Alexa," se je zasmejala Bea.
"Mogoče je bilo pa res zato ker sem bila neprestano sita. Pravzaprav včasih celo tako sita, da se mi je dozdevalo, da bom kar oponašala človešče želodčne težave in bruhala." Namrščila se je, da bi prikrila naval hihitanja, ki jo je zajel. A Vendarle si ni mogla pomagati, ko je Alexa nehala dihati ter se zaskrbljeno ozirala okoli, glasno se je zakrohotala.
"Oprosti, da se smejim ampak tremutek je res precej komičen," se je smajala.
Ko je videla na Alexinem obrazu isto olajšanje, ki je prevevalo tudi njo, saj sta se izognili spopadu, si je še enkrat oddahnila. Ponavadi je ni zanimalo, kaj si drugi mislijo o njej a ni želela, da bi jo ena redkih prijateljic imela z revo.
"Razkosal in sežgal, brr..." se je zasmejala.
"Me je že strah!" Nato se je zresnila.
"No... Mao pa mi je vendarle prirasel k srcu. Kako pa kaj kaže tebi?" Ciljala je na Chrisa in Jamesa in sploh ni opazila, da se je Alexa bala te tema sej si je sama želela le, da bi jo nekako odvrnila od teme o Miku.
"Ah, prav imaš!" Se je zasmejala.
"Če mu zagrozim, da si bom privoščila človeško večerjo, če me ne spremlja, se bo zagotovo premislil."

"Ne, nikakor nimam sreče. Mogoče bi morala kar neprestano jesti, da bi potem lahko normalno hodila naokrog." se je zasmejala Alex.
Alex jo je očitajoče pogledala in se nato ozrla k prodajalcu, ki ju je začudeno gledal. Skomignila je proti njemu in zopet pogledala Beo. "Veš, ko imaš take izpade, potem me res začne skrbeti, če je vse v redu s tvojimi možgani." se je nasmehnila, nato pa se je zasmejala. "Ja, komično, ker se mučim ostati resna in ne napasti nobenega." se je zahihitala in se nato zresnila.
"Mora te biti strah, ker je takoo grozen." se je zahihitala Alex, potem pa se je zopet poizkusila zresniti.
Vso hihitanje pa je takoj izginilo, ko je Bea vprašala po tem, kako gre njej. Vedela je, da je Bea eno izmed redkih, ki ve za Chrisa IN Jamesa, saj drugi za slednjega niso vedeli. "Am... Gre kot ponavadi." je zadržano rekla, nato pa je zakopala roke v dlani, saj je vedela, da se ne more pretvarjati. "Grozno je, nevem, kaj naj naredim z njima." je poklapano in zaskrbljeno rekla. Potebovala je kakšen nasvet, ki ji ga skoraj nihče ni mogel dati.

"Z mojimi možgani je vse čisto v najlepšem redu," se je smejala saj je vedela, da Alexa ne misli resno.
"No, saj si lahko privoščiš kako podgano. To bo res v prid človeštvu in še čistilci ti bodo hvaležni," se je zasmejala ter se v hipu potrudila zresniti ko je zaledala Alexsin namrgodeni obraz.
"Tako zelooo grozen!" Jo je med smehom popravila, a ko je prijateljica začela razlagati o sebi se je tudi sama zresnila, saj je vedela, da je načeta tema zanjo preveč težavna. Ni bila več prepričana če je bilo prav, da jo je matrala s tem.
"Nevem kaj bi, če bi bila na tvojem mestu," je otožno rekla.
"Sama še za enega ne znam poskrbeti... Nevem za koga bi se odločila, če bi bila na tvojem mestu. Jamesu si všeč že tako dolgo in res bi vse naredila zate... Poleg tega, ti verjetno ne veš," proti svoji volji ze je zahahljala.
"No zadnje čase sem si čisto iz dolgčasa privoščila malo vohunjenja za njim in reči moram, da je resnično začel razmišljati o vampirjih, kot bitjih, ki si zaslužijo živeti... A kljub temu, da je zaradi tebe pripravljen spremeniti mišljenje, ki ga je oblikoval domala ves zadnji del življenje, je zveza z njim po nenapisanih pravilih med vampirji in volkodlaki, prepovedana." Utihnila je ter nekoliko otožno dejala, saj se ji je Chris smilil.
"A Chris te tudi naravnost obožuje in bi prav tako umrl zate. Nevem. Če ne bi bila moja prijateljica bi verjetno rekla, da vzami Chrisa, kajti poznam ga dlje kot ti, pa čeprav bežno in resnično dober človek je - mislim vampir," se je nasmehnila, "in vse življenje že čaka na nekoga kot si ti. A odločitev je le tvoja, kajti kdor koli drug ti bo svetoval ti bo svetoval tako kot bo po NJEGOVEM najbolje zate... Nihče ne more vedeti tako kot ti, zato se moraš ravnati zgolj po občutku in če ti ta pravi da boš srečna edino v prepovedani zvezi z Jamesom naredi tako, pa četudi je to tvoj konec... Raje srečen konec kakor osamljena večnost." Je dodala bolj asma sebi.

"Sreča, sem se že ustrašila, da so ti odmrli, tako kot srce." se je nasmehnila Alex, saj vampirjem ni več bilo srce, bili so napol mrtvi. "saj vep, da mislim organ, kajne?" je za vsak slučaj še dodala, da je ne bi slušajno Bea narobe razumela.
"Ja, mene je takoo zeloo strah biti v isti sobi kot on. kako ti zdržiš v isti hiši?" je sarkastično rekla Alex in se zasmejala, saj je vedela, da je Mike pravi angelček za vampirja.
Z resnim pogledom je opazovala Beo, ona jo je razumela. Vsaj nekoga je imela, ki ji je govoril naj posluša samo sebe.
"Ja, vem, da sem mu bila že prej všeč in želim si, da bi se že takrat odločala, ker bi bila sedaj z njim in ne bi bilo nobenega razloga, da prizadanem Chrisa. Zakaj sem bila taka, kos em bila še človek? Pretvarjala sem se, da nič ne opazim in zdaj... zdaj imam še več problemov..." je zavzdihnila
Malce očitajoče je pogledala Beo in se nato nasmehnila: "kako si pa ti drzneš vohuniti za njim, brez MOJEGA dovoljenja? Ah, če si pa že vohunila, potem pa sem jaz vsaj kaj izvedela. kaj zdaj gleda drugače na vse vampirje? Ne samo name?" je skorajda začudeno vprašala in ni si mogla kaj, da se ji ni preko obraza razširil nasmešek.Tto je pomenilo, da Jamesu ogromno pomeni, a njen nasmeh je hitro zbledel, saj se je spomnila; več kot mu pomeni, bolj ga lahko prizadane.
"Ja resnično dober vampir in šteti moram še to, d ami je rešil življenje." je prikimala in nato zopet zavzdihnila.
"Problem je večji, kot si lahko misliš. Oba imam tako rada in nočem nobenega prizadeti. Njuna bolečina bi bila moja bolečina. nikoli si ne bi odpustila, če bi enega izmed njiju prizadela. Včasih si želim, da me Chris ne bi našel in bi sedaj počivala pod mojim nagrobnikom..." je mračno zašepetala, saj je vedela, da tako ne bi mogla prinašati še več bolečine. James bi bil res izjemno žalosten in obupan, a vedela je, da bi jo morda nekoč prebolel. Chris pa je nikoli ne bi spoznal.
"Če se odločim za Chrisa, potem bo James trpel. Če pa se odločim za Jamesa, bo Chris trpel. Bea, tega ne zmorem!" je skoraj zaihtela, a se je zadržala, ni smela pokazati svoje šibkosti. "Nikogar nočem prizadeti, oba sta mi pomagala in oba imam tako grozno rada. Vem, da se bom na koncu morala odločati, a preveč boli že smao misel na to, kako bi enega izmed njiju prizadela z odločitvijo za nasprotnika." je zavzdihnila in sklonila glavo. Čutila je, da se ji v očeh nabirajo solze, a jih je zadržala.

"Hmmm... Odmrli ali se ustavili?" se je zasmejala. Ko pa je Alexa preverila, če je ni prizadela se je glasno zasmejala.
"Ne skrbi Alexa, ne bom si jemala k srcu, ki je tako ali tako odmrlo," se je režala.
"Jap..." zamislila se je...
"Nekatere odločitve so težke a sadove obrodijo samo tiste iz srca... Ni bilo prav, da si se obotavljala, kajti prihranilo bi ti mnogo gorja... A je že moralo biti tako sicer se to ne bi pripetilo. Sicer pa... pomisli! Če ne bi bila vampirke ne bi nikdar imela tako čusovite prijateljice kot sem jaz, " je dejala sarkastično ter se zasmejala.
"Ko sem bila majhna sem v neki knjigi prebrala misel. Vsi se po različnih poteh povzpenjamo k istemu cilju. Pametna misel. Šele sedaj mi je jasno kako zelo..." Je melanholično dodala.
"Nekateri nimajo nikdar take priložnosti kot jo imamo mi in bi zanjo ubijali ter umrli sami... A nam spet ni po godu. Sebični smo." Pomudila se je v svojih mislih, nato pa veseleje dejala:
"Daj dovoli, da te povabim na pijačo v kavarno. Še veliko si imava pogledati in čeprav nama kot vampirkama tu ni težko stati izgleda nekoliko čudno da že skoraj polno uro stojiva tu ter debatirava. Poleg tega sem se odločila da kupim to obleko." Stopila je k blagajni ter plačala obleko nato pa pomignila Alexi naj ji sledi.

[Naprej piševa v tisti drevesni gostilni... Moreva malo še tisto temo zaspamat! ]