Pod jesenom

@ Beatrice

"Vse pri nas je odmrlo, mi bi tako ali tako morali biti mrtvi..." se je zasmejala Alex.
"Če ne bi bila vampirka, bi bila lahko tvoja malica. Mogoče bi bila okusna, škoda, ker nisi mogla probati." se je zasmejala in skupaj z Beo sproščeno odšla do kavarnice. Čeprav ni potrebovala pijače, ji je včasih ugajalo, da se pretvarja, da je zgolj človek.
Vstopili sta in Alex je takoj začutila klic krvi. Svoje temne oči je usmerila v enega izmed kotov, kjer je sedela skupina mladih in pila kavo. Še posebaj jo je mikala kri tiste skupine, saj so bili tako mladi in polni sveže mlade krvi. Zamišljala si je, kako bi odšla do njih in pridedla. Morda bi malo klepetala, nato pa bi lahko zgolj nagnila glavo in zarila svoje zobe globoko... globoko.... 'Ne, ne razmišljaj o tem!' je sama sebe prepričevala in odvrnila pogled od skupine. Prste je sklenila v pest in začutila je, kako so se njeni nohti zarili v kožo.
Skupaj z Beo sta se usedli za eno izmed miz in Alex je takoj nadaljevala s pogovorom, da ne bi preveč razmišljala o vsej krvi, ki je bila v tisti sobi. "Ja, nekateri bi dali vse za večno življenje. Jaz pa bi bila verjetno istega mnenja, zdaj pa... Vem, da bi bili moji starši veseli zame, če bi vedeli, da nisem mrtva, a ne smem ju spraviti v nevarnost. Že to, da mislita, da sem mrtva dovolj boli in zato se bojim drugim prizadeti kaj bolečine." je obupano govorila brez, da bi zajela sapo, saj ni hotela prenašati vonja krvi. opazila je, da jo nekdo opazuje in ugotovila je, da ne bo mogla brez dihanja. Vdihnila je in zopet je začutila mamljiv klic krvi. Lahko bi enostavno odšla in koga po nesreči še malce oplazila... 'Ne, moram nehati!' se je zopet mirila, a vedela je, da so njeni členki popolnoma beli, saj je tako močno stiskala pest.
"Ja, vsi dosežemo cilj, a odvisno kdaj. mogoče ga bom dosegla čez tisoč let... ali pa še več..." je zamišljeno rekla. "Bea, zadnje čase se počutim grozno. ne morem se odločiti koga naj si izberem. Bea, če bi bila ti na mojem mestu, kaj bi storila?" je zopet z malce obupanim glaosm vprašala.
"Se spomniš kako si postala vampirka? Jaz se spomnim vsake podrobnosti..." je nato še zamišljeno dodala.
Takrat je prišla k njima natakarica in ju vprašala kaj bosta pili. Njena kri je bila blizu, preblizu. Če bi se malce premaknila bi jo lahko ugriznila, lahko bi čutila njeno kri, kako ji steče po grlu. Čutila bi toploto krvi... 'Ne smem več razmišljati!' je sama sebe opominjala Alex in nato skozi stisnjene zobe rekla: "Belo kavo s smetano, prosim." vedela je, da mora malce čudno izgledati, da govori skozi stisnjene zobe, a ni je brigalo. Važno je bilo, da je ni napadla.